Milano-San Remo 2022: Trasa, startna lista in vse, kar morate vedeti

Kazalo:

Milano-San Remo 2022: Trasa, startna lista in vse, kar morate vedeti
Milano-San Remo 2022: Trasa, startna lista in vse, kar morate vedeti

Video: Milano-San Remo 2022: Trasa, startna lista in vse, kar morate vedeti

Video: Milano-San Remo 2022: Trasa, startna lista in vse, kar morate vedeti
Video: Solo un'altra diretta prima di sabato dal vivo! Cresciamo insieme su YouTube! 2024, April
Anonim

Središče televizijskega poročanja, predogledov in vsega, kar potrebujete o Milano-San Remo 2022

Milano-San Remo je prvi spomenik leta na profesionalnem kolesarskem koledarju. Pade v marec in ima alternativna imena La Primavera – Pomladna klasika – in La Classicissima – kar v bistvu pomeni največjo od vseh klasik. Letošnja izdaja bo v soboto, 19. marca 2022.

Je ena najstarejših dirk na koledarju, prvič je bila izvedena leta 1907, s skupno razdaljo trase (vključno z nevtralnim pasom) več kot 300 km pa je tudi najdaljša.

Toda prava prodajna točka Milano-San Remo je njegova čista nepredvidljivost. Dolžina dirke v kombinaciji z nekaj zlobno postavljenimi vzponi tik ob koncu proge in stalnim tveganjem slabega vremena odpira možnosti za veliko kolesarjev.

Veliki pobegi, majhni pobegi, skupinski sprinti in pogumni samostojni napadi lahko zmagajo na dan, z vsemi, od najmočnejših sprinterjev do najmanjših plezalcev, z možnostjo, da se popeljejo do slave na ligurski obali.

Milano-San Remo 2022: ključne informacije

  • Datum: sobota, 19. marec 2022
  • Začetek: Milano, Italija
  • Finish: San Remo, Italija
  • Razdalja: 293km
  • TV prenos v živo v Veliki Britaniji: 08:30-16:30 GCN+, Eurosport 2, Eurosport Player
  • Zadnji zmagovalec: Jasper Stuyven (Trek-Segafredo)

Milano-San Remo 2022: Pot in profil

Slika
Slika

Čeprav je bila letošnja pot skrajšana za 6 km, ima vse iste pomembne odseke in je še vedno ogromnih 293 km, s čarobnimi 300 km, doseženimi zaradi 9,8 km nevtralnega območja.

To pomeni, da nam je žal skoraj zagotovljen tradicionalni snooze-fest do zadnjih 60 km.

Slika
Slika

Tudi z dobrimi in zmehčanimi kolesarji predhodnih 240 km so Tre Capi (Capo Mele, Capo Cervo in Capo Berta) še vedno komaj opazne neravnine na cesti. Njihov prihod pomeni, da je čas, da ekipe začnejo resno pritiskati.

Ko je do te točke že dosegel skoraj warp hitrost, se končna igra resnično začne s 5,6 km dolgo Cipresso. S povprečnim naklonom 4,1 % pride po 263 km in z nakloni, ki se dotikajo 9 %, je verodostojna plezalna preizkušnja, ki je pogosto prekrižala načrte sprinterjev, ki so upali, da se bodo oprijeli ciljne skupine.

Slika
Slika

Večino časa služi predvsem kot priložnost, da se potencialno znebite nekaterih svojih tekmecev, namesto da bi v celoti zmagali na dirki, vendar tudi tukaj ni nemogoče izvesti uspešen napad. Vincenzo Nibali se je z napadom na Cipresso leta 2014 dobro uveljavil, tako kot Pantani leta 1999.

Kljub temu se je izkazalo, da je karkoli oprijeti izjemno težko, razlog za to pa je ravninski odsek, ki leži med njim in bližajočim se Poggio.

Običajno je Poggio di San Remo odločilni vzpon dneva. Če se bo kolesar ali skupina odločila za oddih, bo več kot verjetno prišla na zgornja pobočja tega ikoničnega vzpona.

Slika
Slika

Ko prihajate le 9 km od cilja, je položaj tu bistvenega pomena, nekaj, kar zagotavlja, da ga bo peloton udaril v skoraj sprinterski hitrosti.

Ta vzpon je dolg le 3,7 km in njegove klančine niso posebej hude, vendar je hitrost, s katero se ga izvaja, dodana utrujenosti, ki jo povzroča Cipressa, da ne omenjamo 280 km, ki so jih kolesarji prevozili do te točke, resnično fenomenalen in pomeni, da so skupine, ki pridejo čez vrh, pogosto v pokvarjenem stanju.

Nato so takoj vrženi v zelo tehničen spust, ki se je v preteklosti izkazal tudi kot izstrelitvena ploščad za odločilne napade. Toda ko se sredi San Rema spet zravna, so ceste dovolj široke, da se bo vsak pobegli jezdec dobro znašel na vidiku skupine.

Do zadnjega ovinka je še 750 m. Če zavijete desno na Via Roma, ki se konča naravnost, je redko, da celo ubežniki dobijo čas, da umaknejo roke s prečke.

Slika
Slika

Kako gledati Milano-San Remo 2022

Neposredni prenos letošnje dirke Milano-San Remo bosta zagotovila Eurosport in GCN+ s popolnim prenosom celotne dirke, ki se pričakuje na slednjem, če želite gledati, da se večji del dneva nič ne dogaja.

Za popoln vodnik o tem, kako spremljati prenose v živo in vrhunce Milano-San Remo 2022, obiščite naš celoten TV-vodnik.

Milan-San Remo prenos v živo

Izdajatelji televizijskih programov lahko spremenijo vse ure

Sobota, 19. marec: Eurosport 2, 08.30-16.30

Sobota, 19. marec: Eurosport Player, 08.30-16.30

Sobota, 19. marec: GCN+, 08.30-16.30

Kdo so favoriti za Milano-San Remo 2022?

Slika
Slika

Medtem ko čakamo na potrditev štartnega seznama, pričakujte, da bodo na prvi veliki dirki v letu nastopile velike puške.

Veliki favorit je zmagovalec leta 2020 Wout van Aert (Jumbo-Visma), ki je popolnoma primeren za parcours, saj lahko sprinta in pleza z najboljšimi. Ima tudi bogato ekipo, vključno s Primožem Rogličem in Christophejem Laportejem.

Vendar bodo vsi gledali čez ramena za Tadejem Pogačarjem (UAE Team Emirates). Zaporedni prvak Tour de France je lani osvojil dva Monumenta in nedvomno želi dodati svoj niz. Prav tako je popolnoma dominiral nad Strade Bianche, tako da njegove Classics noge letijo.

Ne odpišite tudi nekdanjega svetovnega prvaka v formi Madsa Pedersena, ki je v zadnjem trenutku vskočil namesto branilca naslova Jasperja Stuyvena v ekipi, pleza bolje kot sprinterji in šprinta bolje od plezalcev.

Oh, vse glasneje pa je šepetanje, da se bo neki Mathieu van der Poel vrnil k dirkanju na La Classicissimi.

  • Preberite več: Zakaj je zmaga Tadeja Pogačarja Milan-San Remo slaba za kolesarjenje
  • Preberite več: Milano-San Remo 2022: kdo so favoriti?

Milano-San Remo 2022: startna lista

Ekipe WorldTour

AG2R-Citroën

Mikaël Cherel

Benoît Cosnefroy

Bob Jungels

Greg Van Avermaet

Gijs Van Hoecke

Andrea Vendrame

Larry Warbasse

Astana Qazaqstan

Leonardo Basso

Manuele Boara

Fabio Felline

Jevgenij Gidič

Davide Martinelli

Gianni Moscon

Artjom Zaharov

Bahrain Victorious

Yukiya Arashiro

Phil Bauhaus

Damiano Caruso

Jonathan Milan

Matej Mohorič

Jan Tratnik

Jasha Sütterlin

Bora-Hansgrohe

Giovanni Aleotti

Cesare Benedetti

Marco Haller

Ryan Mullen

Ide Schelling

Danny van Poppel

Cofidis

Bryan Coquard

Davide Cimolai

Simone Consonni

Simon Geschke

Pierre-Luc Périchon

Szymon Sajnok

Davide Villella

EF Education-EasyPost

Alberto Bettiol

Owain Doull

Jonas Rutsch

Tom Scully

James Shaw

Michael Valgren

Julius van den Berg

Groupama-FDJ

Clément Davy

Arnaud Démare

Kevin Geniets

Ignatas Konovalovas

Quentin Pacher

Anthony Roux

Miles Scotson

Ineos Grenadiers

Filippo Ganna

Ethan Hayter

Michał Kwiatkowski

Tom Pidcock

Luke Rowe

Ben Swift

Elia Viviani

Intermarché-Wanty-Gobert Matériaux

Biniam Girmay

Alexander Kristoff

Andrea Pasqualon

Simone Petilli

Lorenzo Rota

Rein Taaramäe

Loic Vliegen

Izrael-Premier Tech

Matthias Brändle

Alex Cataford

Alex Dowsett

Omer Goldstein

Krists Neilands

Giacomo Nizzolo

Rick Zabel

Jumbo-Visma

Edoara Affini

Christophe Laporte

Primož Roglič

Wout van Aert

Jos van Emden

Tosh Van der Sande

Nathan Van Hooydonck

Lotto Soudal

Filippo Conca

Frederik Frison

Philippe Gilbert

Roger Kluge

Maxim Van Gils

Florian Vermeersch

Ekipa Movistar

Alex Aranburu

Will Barta

Iván García Cortina

Abner González

Iñigo Elosegui

Max Kanter

Gonzalo Serrano

Ekipa QuickStep Alpha Vinyl

Andrea Bagioli

Davide Ballerini

Mattia Cattaneo

Mikkel Honoré

Fabio Jakobsen

Florian Sénéchal

Zdeněk Štybar

Team BikeExchange-Jayco

Lawson Craddock

Luke Durbridge

Alex Edmondson

Aleksander Konychev

Michael Matthews

Cameron Meyer

Luka Mezgec

Ekipa DSM

Søren Kragh Andersen

John Degenkolb

Nico Denz

Nils Eekhoff

Andreas Leknessund

Joris Nieuwenhuis

Kevin Vermaerke

Trek-Segafredo

Gianluca Brambilla

Tony Gallopin

Alex Kirsch

Jacopo Mosca

Mads Pedersen

Simon Pellaud

Toms Skujiņš

UAE Team Emirates

Alessandro Covi

Davide Formolo

Ryan Gibbons

Tadej Pogačar

Jan Polanc

Oliviero Troia

Diego Ulissi

ProTeam nadomestni znaki

Alpecin-Fenix

Silvan Dillier

Michael Gogl

Stefano Oldani

Jasper Philipsen

Kristian Sbaragli

Robert Stannard

Mathieu van der Poel

Bardiani-CSF-Faizane

Luca Covili

Filippo Fiorelli

Davide Gabburo

Sacha Modolo

Luca Rastelli

Alessandro Tonelli

Filippo Zana

Drone Hopper-Androni Giocattoli

Eduard-Michael Grosu

Umberto Marengo

Didier Merchan

Jhonathan Restrepo

Filippo Tagliani

Edoardo Zardini

Ricardo Alejandro Zurita

Eolo-Kometa

Vincenzo Albanese

Davide Bais

Francesco Gavazzi

Mirco Maestri

Samuele Rivi

Diego Rosa

Diego Pablo Sevilla

Ekipa Arkéa-Samsic

Maxime Bouet

Nacer Bouhanni

Romain Hardy

Kévin Ledanois

Laurent Pichon

Clément Russo

Connor Swift

Skupne energije

Edvald Boasson Hagen

Maciej Bodnar

Niccolò Bonifazio

Daniel Oss

Peter Sagan

Julien Simon

Milano-San Remo prejšnji zmagovalci

2021 - Jasper Stuyven (BEL) Trek-Segafredo

2020 - Wout van Aert (BEL) Team Jumbo–Visma

2019 - Julian Alaphilippe (FRA) Deceuninck-QuickStep

2018 - Vincenzo Nibali (ITA) Bahrain-Merida

2017 - Michał Kwiatkowski (POL) Team Sky

2016 - Arnaud Demare (FRA) FDJ

2015 - John Degenkolb (GER) Giant-Alpecin

2014 - Alexander Kristoff (NOR) Katusha

2013 - Gerard Ciolek (GER) MTN-Qhubeka

2012 - Simon Gerrans (AUS) Orica-GreenEdge

2011 - Matthew Goss (AUS) HTC High Road

2010 - Oscar Freire (ESP) Rabobank

2009 - Mark Cavendish (GBR) Kolumbija-HTC

2008 - Fabian Cancellara (SUI) CSC

Priporočena: